Jump to content


Photo

Bréf frį landlękni.


  • Please log in to reply
1 reply to this topic

#1 ofvirkur

ofvirkur

    Mįlfęr

  • Notendur
  • PipPip
  • 931 posts
  • Kyn:Karl
  • Stašsetning:Spain

Posted 06 July 2009 - 20:38

Seltjarnarnesi, 15. jśnķ 2009

Vķsa til opins bréfs žķns frį 31. mars sl., žar sem fram kom kvörtun varšandi żmis ummęli og framkomu Žórarins Tyrfingssonar, yfirlęknis į Vogi, ķ sambandi viš žį umręšu sem er og veriš hefur um kannabisefni og notkun žeirra. Um svipaš leyti bįrust Landlęknisembęttinu einnig tölvupóstar og įbendingar frį öšrum ašilum, auk žess sem tölvupóstar hafa borist frį žér eftir ritun bréfsins. Ķ žvķ sem aš nešan greinir er fyrst og fremst vķsaš til bréfs žķns, en einnig er brugšist viš žvķ sem fram hefur komiš ķ öšrum tölvupóstum. Töluliširnir samsvara tölulišum ķ bréfi žķnu (hér eftir kallašur bréfritari).

1.
Bréfritari telur aš engar rannsóknir styšji žęr fullyršingar um kannabis sem vitnaš er til ķ į mbl.is. Hér mun annars vegar vera įtt viš tölur frį SĮĮ um fjölda kannabisnotenda sem leita ašstošar hjį SĮĮ og hins vegar hversu margir žeirra nota önnur fķkniefni og hvort kannabisnotkun leiši til misnotkunar annarra efna.

Undirritašur getur tekiš undir aš žaš er lķtt upplżsandi aš geta žess hversu margir einstaklingar af žeim sem leita į Vog noti kannabis, en tala žeirra sem leita į Vog og nota kannabis mun vera 40% af heildarfjölda žeirra sem žangaš leita (1). Žeim fjölgaši verulega frį 1994-2000, en eftir žaš hefur hęgt į aukningunni.Til SĮĮ leitar nęr einungis fólk sem er illa haldiš af fķkn af einhverju tagi og žvķ mį eins spyrja sig hvers vegna 60% žeirra noti ekki kannabis. Meira upplżsandi vęri ef fram kęmu tölur um fjölda žeirra einstaklinga sem leita til SĮĮ fyrst og fremst vegna kannabisnotkunar, en eins og fram kemur į vef SĮĮ misnota flestir sem žangaš koma fleiri en eitt efni.

Undirritašur skilur žaš svo aš bréfritari sé aš lżsa eftir upplżsingum um hvesu įvanabindandi kannabis er og hversu įvanabindandi žaš sé mišaš viš önnur vķmuefni. Oft sjįst tölur um aš nįlęgt 10% žeirra sem nota cannabis verši hįšir žvķ. Ķ skżrslu Institute of Medicine ķ Bandarķkjunum er tališ aš 9% žeirra sem hafa notaš kannabis verši hįšir efninu. Samsvarandi tölur eru 32% fyrir tóbak, 23% fyrir heróķn, 17% fyrir kókaķn og 15% fyrir alkóhól (2). Svipuš tala er nefnd ķ riti sęnsku heilbrigšisstjórnarinnar (Socialstyrelsen) frį 2007, en žar segir ķ ķslenski žżšingu: ,,Įhęttan aš verša hįšur kannabis er talin vera lįg, undir 10%. Fyrir alkóhól og önnur vķmuefni er įhęttan talin vera meiri. Sem dęmi mį nefna tóbak, en žar er samsvarandi tala įlitin vera um 30%" (3).








Vķsindamenn hafa reynt aš nota żmsar ašferšir til žess aš flokka skašsemi löglegra og ólöglegra vķmuefna og röšun žeirra ķ flokka eftir hlutfallslegri skašsemi žeirra mišaš viš önnur efni. Prófessor David Nutt er höfundur aš einni slķkri flokkun, sem birtist ķ virtu bresku lęknariti, The Lancet, įriš 2007(4). Skašsemin var flokkuš eftir žremur įsum, ž.e. lķkamleg įhrif, įvanabindingu og félagslegri skašsemi. Į mešfylgjandi mynd (mynd 1) mį sjį hvernig žessi flokkun er uppbyggš, en vęgi žįttanna var höfš hin sama ķ öllum tilvikum, sem aušvitaš er umdeilanlegt.

Fengnir voru fęrustu sérfręšingar til žess aš meta skašsemina ķ hverjum flokki fyrir sig. Eins og frram kemur į myndinni var einnig metin skašsemi löglegra vķmuefna, svo sem įfengis og tóbaks. Ķ töflunni mį sķšan sjį hver skošun sérfręšinganna var aš mešaltali į einstökum žįttum (mynd 2). Įvanabinding er af žeim talin mest fyrir heróķn eša 3.0, amfetamķn 2.0, tóbak 2.1, alkóhól 1.93 og kannabis 1.51. Aš mešaltali er žvķ kannabis meš minnstu įvanahęttuna aš mati žessa sérfręšingahóps.Til frekar fróšleiks er mynd 3, sem sżnir heildarmat sérfręšingahópsins į mismunandi efnum eftir öllum atrišum sem um var spurt. Litirnir eiga hins vegar viš opinberu bresku skašsemisflokkunina, A B og C, sem er nįnar lżst sķšar ķ žessu bréfi.



Einkennandi fyrir kannabisnotkun er aš hśn hefst gjarnan į ungum aldri, en įhugi minnkar į žeirri neyslu žegar fólk eldist. Ķ įrsskżrslu Evrópsku fķkniefnarannsóknarstofnunarinnar, EMCDDA (17), er nefnt aš ķ spurningakönnun ķ Frakklandi 2005 (Baromčtre Sante) kom fram aš žeir sem hęttu aš nota kannabis gįfu ķ 80% tilvika einfaldlega upp įhugaleysi sem įstęšu žess aš žeir hęttu aš nota efniš.

Žrįtt fyrir ofanskrįš er vķst er aš žeir sem nota kannabis aš einhverju rįši leišast stundum śt ķ hęttulegri efni hvort sem žar er um orsakasamband aš ręša eša ekki. Ķ įrsskżrslu SĮĮ 2006 segir aš žjóšfélagslega sé kannabis jafnan fyrsta ólöglega vķmuefniš sem notaš sé og neytandinn lęri lögmįl vķmuefnamarkašarins žegar hann kaupir sér efniš og kynnist žannig sölumönnum sem seinna selja honum önnur vķmuefni. Flestir geta vafalaust tekiš undir žau orš og žau hafa raunar veriš helsta röksemd žeirra sem vilja ,,afkriminalisera" notkun kannabis. Kannabis er ólöglegt vķmuefni og viškomandi kemst ķ kynni viš sölumenn, sem hafa önnur og hęttulegri efni į bošstólum. Žį mį nefna aš alkóhól er oft fyrsta vķmuefniš sem notaš er og leišir ķ sumum tilvikum til notkunar annarra fķkniefna. Annars er margt į huldu um orsakasamband og hina svoköllušu ,,gateway theory", bęši hvaš varšar kannabis og önnur efni (5).

Ofangreind ,,gateway" tilgįta kom fram ķ grein sem birtist ķ tķmaritinu Science įriš 1975 og gerši hśn rįš fyrir žróunarstigum varšandi notkun įvanabindandi efna. Ķ fyrstu var lögš įhersla į aš lögleg vķmuefni, svo sem tóbak og įfengi, leiddu til notkunar į hęttulegustu vķmuefnunum, svosem heróķns, en į sķšustu įrum hefur einkum veriš um žaš fjallaš hvort kannabisneysla leiši sķšar til notkunar haršari efna. Žessi mįl eru flóknari en margir vilja vera lįta (6). Nefna mį vandaša rannsókn sem styšur žį tilgįtu aš notkun kannabis leiši til notkunar annarra vķmuefna, en žar var notast viš hollenska gagnagrunninn um tvķbura. Meš tvķburarannsóknum er hęgt aš śtiloka eins og framast er unnt įhrif ašstęšna og fjölskyldulķfs. Ķ žeim rannsóknum kom fram aš mun algengara var aš tvķburi af sama kyni, sem hafši byrjaš kannabisreykingar fyrir 18 įra aldur, leiddist śt ķ haršari efni (7)






Nišurstaša rįšgjafarnefndar bresku rķkisstjórnarinnar um kannabis įriš 2002 var aš ekki vęri unnt aš fullyrša aš kannabis leiddi til žess aš fólk verši frekar hįš sterkari efnum. Hins vegar taldi nefndin aš žessi tengsl vęru lķtil og ķ skżrslu nefndarinnar frį 2008 er žetta įréttaš og jafnframt aš žessi tengsl vęru veikari en ķ hvaš varšar tóbak og alkóhól (8).

2.
Bréfritari segir svo: ,,Yfirlżsingar yfirlęknis Vogs, Žórarins Tyrfingssonar, eru alls ekki studdar neinum vķsindalegum rökum, heldur notar hann einungis tölfręši SĮĮ/Vogs, sem, hiš minnsta, er lituš fjįrhagshagsmunum hans sjįlfs - ķ versta falli til žess eins aš blekkja fólk, sem treystir oršum hans vegna žess ķ hvaša stöšu hann er. Slķkt hlżtur aš vera įmęlisvert af hvaša lękni sem er, aš misnota stöšu sķna svo bersżnilega til aš koma sķnum pólitķskum sjónarmišum į framfęri."

Hér vķsast til žess sem aš ofan segir um tölur frį SĮĮ. Landlęknisemęttiš hefur ekki efast um aš tölur frį samtökunum um ašsókn og greiningar séu réttar. Hins vegar mį endalaust deila um hvort umręša forsvarsmanna SĮĮ um tölurnar gefi rétta mynd af įstandinu ķ žjóšfélaginu. SĮĮ er, eins og nafniš gefur til kynna samtök įhugamanna. Žau reka sjśkrastofnanir SĮĮ meš fjįrhagslegum stušningi rķkisins og annarra, en lęknar og ašrir heilbrigšisstarfsmenn bera įbyrgš į mešferšinni. Óvenjulegt er aš formašur samtakanna er jafnframt yfirlęknir, sem setur hann ķ ašra ašstöšu en flesta ašra yfirlękna. Umręšan um SĮĮ er oft tengd fjįrhagsvanda samtakanna og ekki óešlilegt aš yfirlęknirinn sem formašur samtakanna žurfi aš beita sér ķ žeim efnum. Žetta samtvinnaša hlutverk hefur bęši kosti og galla. Žórarinn hefur mikla reynslu af mešferš fķkla og hefur unniš mikiš og gott starf į žvķ sviši. Reynsla hans vegur žungt, en stundum heyrist sś gagnrżni aš óljóst hvort yfirlęknirinn er aš reka įróšur vegna fjįrhagsvanda stofnunar sinnar eša hvort hann sé aš koma upplżsingum um gagnreynda lęknisfręši į framfęri.


3.
Bréfritari telur aš yfirlęknir SĮĮ hafi ,,sżnt mikla fordóma varšandi žį er vilja ręša žessi mįl opinskįtt" og vķsar žar til vištals viš yfirlękninn į sķšdegisvakt rįsar 2 žann 24. mars sl. Žar hafi yfirlęknirinn sig sekan um alvarlega fordóma og ósannindi.

Undirritašur heyrši ekki žaš vištal og sį hlekkur sem bréfritari vķsaši į virkaši ekki. Vištališ er ekki heldur aš finna į hlašvarpi RŚV og bréfritari tekur ekki fram hvaša ummęli yfirlęknisins var įtt viš. Ekki er žvķ hęgt aš bregšast viš žessum liš aš öšru leyti en žvķ sem vitnaš hefur veriš til ķ öšrum tölvupóstum til embęttisins.

Gagnrżnt hefur veriš aš žeir sem hafa ašra skošun en SĮĮ séu nefndir ,,kannabisbullur". Rétt er aš žetta kemur fram į vef SĮĮ: "Kannabisefni eru einu ólöglega vķmuefnin į Vesturlöndum sem eiga sér ašdįendahóp, "kannabisbullurnar" sem berjast skipulega fyrir lögleišingu žeirra". Tekiš skal fram aš žetta er skrifaš į įbyrgš SĮĮ, en er ekki undirritaš af Žórarni né öšrum lęknum žar. Hafi hann notaš žaš orš ķ umręddu vištali veršur žaš aš teljast ófaglegt. Fólk hlżtur aš mega hafa rökstudda skošun į lögleišingu kannabisefna įn žess aš vera uppnefnt af samtökum, sem reka rķkisstyrkta heilbrigšisžjónustu. Żmis rök mį fęra fyrir žvķ aš frjįlslyndari stefna ķ žessum mįlum žurfi ekki aš leiša til versnandi įstands. Nefna menn m. a. žęr ógöngur sem Bandarķkin hafa rataš ķ ķ svoköllušu ,,fķkiefnastrķši" sķnu (war on drugs). Hvergi er įstand vķmuefnamįla ķ Vestręnum löndum verra en ķ Bandarķkjunum, bęši hvaš varšar kannabisneyslu og neyslu haršari efna. Hvergi sitja fleiri inni vegna vķmuefnadóma og fangelsi eru yfirfull af fólki sem hefur hlotiš slķka dóma. Lķklegt er tališ aš stefna Obama muni verša meš öšrum blę en stefna fyrirrennara hans ķ embętti. Hinn nżi fķknivarnarstjóri (drug czar) Bandarķkjanna, Gil Kerlikowski, er talinn til marks um žaš (9). Žį hefur veriš nefnt til dęmis aš įstand mįla hafi ekki versnaš ķ Portśgal eftir aš frjįlslyndari stefna var innleidd žar fyrir nokkrum įrum (10). Naušsynlegt er aš dęmi sem žessi séu tekin til fordómalausrar umręšu.

Gagnrżnt hefur veriš aš SĮĮ notar oršiš ,,heilasjśkdómur" um žaš fyrirbęri aš vera hįšur įvanabindandi lyfjum. Žessi žessi hugtakanotkun er lķka višhöfš af ,,National Institute of Drug Abuse" ķ Bandarķkjunum, sem er hluti af heilbrigšisstofnun Bandarķkjanna. Ķ upplżsingablaši žeirra segir: ,,Addiction is a chronic, often relapsing brain disease that causes compulsive drug seeking and use despite harmful consequences to the individual who is addicted and to those around them. Drug addiction is a brain disease because the abuse of drugs leads to changes in the structure and function of the brain." (11).




4.
Bréfritari nefnir meintar rangfęrslur yfirlęknisins ķ Kastljóssvištali 26. mars sl., en žaš vištal mį heyra ķ hlašvarpi RŚV. Tiltekin eru tvö dęmi.

Fyrra dęmiš er: ,,Žaš er ekki hęgt aš nota kannabisreykingar sem lyfjamešferš," Bréfritari segir žetta beinlķnis rangt hjį yfirlękninum. Kannabis hafi veriš notaš sem lyf ķ yfir 6000 įr og sé enn notaš, t.a.m. ķ Hollandi, Belgķu, Kanada og 11 rķkjum Bandarķkja Noršur Amerķku, ķ sinni nįttśrulegri mynd - ķ landi, žar sem allar žessar ofsóknir hófust fyrir tępri öld sķšan.

Hér hafa bįšir nokkuš til sķns mįls. Kannabisreykingar hefa vissulega veriš notašar meš lögmętum hętti til aš slį į einkenni sumra sjśkdóma. Jocelyn Elders, fyrrum landlęknir Bandarķkjanna, hefur sagt eftirfarandi: ,,The evidence is overwhelming that marijuana can relieve certain types of pain, nausea, vomiting and other symptoms caused by such illnesses as multiple sclerosis, cancer and AIDS, or by the harsh drugs sometimes used to treat them and it can do so with remarkable safety. Indeed, marijuana is less toxic than many drugs that physicians prescibe every day" (12).

Reykurinn uppfyllir žó ekki žęr kröfur sem geršar eru til skrįšra lyfja. Ķ ljósi žess eru ummęli yfirlęknis SĮĮ rétt. Kannabis er óstöšug blanda af um 400 kemķskum efnum, sem mörg hver hafa ekki veriš rannsökuš til hlķtar. Žį uppfyllir efniš ekki žį kröfu um afmarkašar skammtastęršir og hreinleika sem gera veršur til lyfja. Reykurinn ertir gjarna öndunarveg og getur haft krabbameinsvaldandi įhrif. Kannabisreykingar hafa įhrif į loftflęši ķ öndunarvegum og getur valdiš eša valdiš versnun į astma. Kannabis hefur einnig įhrif į į ęšakerfiš og eykur hjartslįtt og getur veriš varasamt fyrir ęšakerfi žeirra sem hafa hjarta- og ęšasjśkdóma. Žį eru kannabisreykingar tengdar sjśkdómum ķ munnholi į sama hįtt og sķgarettureykingar og leiša til andfżlu og tannloss. Ķ stórri framsżnni rannsókn į Nżja Sjįlandi sżndi sig aš tannholdssjśkdómar voru mun algengari hjį žeim sem reykt höfšu kannabis į įrunum frį 18-32 įra. Tališ er lķklegt aš kannabis geti valdiš tannholdssjśkdómum žar sem mörg af 400 innihaldsefnum žess eru lķka ķ tóbaksreyk (13).

Af žessum įstęšum sem nefndar eru hér aš ofan er ólķklegt aš hęgt verši aš skrifa śt marijuana til reykinga į lyfsešil sem lyf, žótt hugsanlegt sé aš nota žaš ķ undantekningartilvikum til aš lina erfiš sjśkdómseinkenni, sem ekki lįta undan hefšbundinni mešferš, eins og bréfritari nefnir réttilega. Nefna mį aš Hęstiréttur Hollands kvaš nżlega upp žann śrskurš aš sjśklingur meš MS fékk leyfi til aš halda įfram aš rękta eigiš kannabis žar sem hann hafši fengiš aukaverkanir af kannabis ķ töfluformi (14).

Seinna dęmiš sem bréfritari tiltekur ķ kastljósžęttinum er eftirfarandi: ,,Žaš hefur žvķ mišur ekkert komiš śt śr žessu [tilraunum aš bśa til lyf śr kannabis] žó aš menn hafi eytt miklum peningum ķ žaš og miklum tķma". Bréfritari segir žetta ekki rétt og nefnir žrjś lyf til sögunnar.

Žrjś lyf til inntöku sem örva kannabisvištaka eru į markaši ķ nokkrum löndum en žaš eru Cesamet (nabilon), Marinol (dronabinol; delta(9)-tetrahydrocannabinol) og Sativex (delta(9)-tetrahydrocannabinol meš cannabidioli). Višurkenndar įbendingar eru ógleši og uppköst af völdum krabbameinsmešferšar, lystarleysi hjį alnęmisjśklingum, taugaverkir hjį sjśklingum meš MS og višbót viš verkjamešferš hjį sjśklingum meš langt gengna illkynja sjśkdóma.

Eitt af vandamįlunum meš delta(9)-tetrahydrocannabinol til inntöku er aš ašgengi žess (nżting) er lélegt og duttlungafullt og verkun kemur seint. Öll lyfin hafa sżnt sig aš hafa verkun sem er betri en lyfleysa en óvissa rķkir hvort žau geri nokkuš umfram önnur hefšbundin lyf. Žannig eru til dęmis komin fram į sjónarsvišiš miklum mun betri lyf viš ógleši ķ krabbameinsmešferš en var žegar tilraunir hófust meš kannabis į įrum įšur. Žörfin į sumum žessara sviša er žvķ ekki eins brżn og var žegar tilraunir hófust. Žį eru frekar žröng mörk annars vegar milli skammts sem virkar į einkenni og sóst er eftir og hins vegar og vķmuverkunar, sem flestir žessara sjśklinga eru ekki aš sękjast eftir og žykir óžęgileg.

Betri rannsóknir vantar meš beinum samanburši viš hefšbundin lyf. Mešan slķkar rannsóknanišurstöšur liggja ekki fyrir hafa lyfjayfirvöld flestra landa vališ aš bķša og sjį hvaš setur. Lyfin eru einungis į markaši ķ nokkrum löndum og notagildi žeirra er umdeilt. Žaš er of mikiš sagt hjį yfirlękninum aš ekkert hafi komiš śt śr tilraunum meš lyf sem örva kannabisvištaka, žótt vęntingar hafi veriš meiri ķ byrjun žessara tilrauna. Veriš er aš kanna margvķslegt annaš hugsanlegt notagildi fyrir lyf af žessu tagi en žetta er spennandi sviš sem gefur vonir um gagnleg lyf ķ framtķšinni.

----------
Bréfritari óskaši einkum eftir umfjöllun landlęknis um um meint misvķsandi gögn frį SĮĮ og óvišurkvęmileg ummęli Žórarins Tyrfingssonar, yfirlęknis, kenninguna um aš kannabisefni leiši til notkunar hęttulegri efna og og ummęli um noktun kannbis sem lyfs. Um žetta er fjallaš undir liš 1-4 hér aš ofan. Hér aš nešan veršur hins vegar vakin athygli į nokkrum öšrum atrišum varšandi notkun kannabisefna.

Vert er aš geta rannsókna sem hafa komiš fram į undaförnum įrum um tengsl kannabisnotkunar og meiri hįttar gešsjśkdóma meš gešrofseinkennum (psychosis), bęši viš brįš skammvinn gešrofseinkenni, en žó ekki ekki sķst gešklofaeinkenna. Gešklofasżki er alvarlegur gešsjśkdómur sem setur mark į allan ęviferil sjśklings. Algengi gešklofasżki (skitsofrenķu) er lįgt eša um 1% og er merkilega stöšugt bęši milli landa og yfir tķma. Žekkt yfirlitsgrein Moore og félaga sem birtist ķ Lancet 2007 frį bendir til žess aš įhętta fólks aš fį gešklofasżki aukist ef žaš notar kannbis. Odds ratio aš fį gešklofasżki mišaš viš žį sem ekki nota kannabis er 1.41 ķ žessari rannsókn, en vikmörk 1,20–1,65, sem žżšir aš fólk hafi um 40% auknar lķkur mišaš viš fólk almennt til aš fį gešklofa ef žaš hefur neytt kannabis (ž e nįlęgt žvķ aš lķkurnar aukast śr 1% ķ 1,4%) og aš munurinn er tölfręšilega marktękur (15). Meiri lķkur voru į gešklofa hjį fólki sem notaši cannabis ķ miklu magni.Gegn orsakatengslum talar hins vegar aš žrįtt fyrir almenna aukningu į notkun kannabisefna helst tķšni gešklofa, eins og įšur sagši, svipuš og var į žeim tķma sem kannabisnotkun var óalgeng. Rįšgjafanefndin breska, sem įšur er nefnd, benti ķ skżrslu sinni frį 2008 (8) į ,,lķklega en veika tengingu milli gešrofseinkenna, ž.į.m. gešklofa, og kannabisnotkunar."

Ķ Bretlandi eru vķmuefnum rašaš ķ flokka A, B eša C eftir žvķ hversu skašleg žau eru talin vera (A mest, C minnst). Frį og meš 1. janśar 2009 hafa Bretar endurmetiš kannabis og er žaš nś aftur ķ flokki B eftir aš hafa įšur veriš ķ flokki C ķ nokkur įr eša frį 2004 . Viš žetta breytast hįmarksfangelsisdómar śr tveimur įrum ķ fimm fyrir aš hafa kannabis ķ fórum sķnum, žótt lķklegt sé aš ķ fyrsta sinn sé einungis gefin ašvörun og sektaš į stašnum, 80 punda sekt fyrir annaš brot og įkęra fyrir žrišja brot. Gagnrżnt hefur veriš aš breska rķkisstjórnin hafi ķ žessu fariš gegn rįšgjafanefnd um misnotkun ólöglegra lyfja (Advisory Council on the Misuse of Drugs), en 20 mešlimir greiddu atkvęši gegn uppfęrslu į kannabis ķ flokk B, en žrķr meš (16). Breska rķkisstjórnin var žannig įsökuš um aš fara gegn vilja sérfręšinga, en lįta aš vilja ęsifréttablaša. Sérstaklega var gagnrżnt aš žetta er gert ķ trįssi viš žaš aš fęrsla į kannabis śr B ķ C flokk įriš 2004 hafši ķ fylgdi minnkandi notkun į kannabis, eins og sjį mį į mešfylgjandi lķnuriti frį EMCDDA (17).

Breska sérfęšinefndin, sem įšur var nefnd segir ķ skżrslu sinni frį 2008 um tengsl kannabis og gešklofaeinkenna: "This may reflect a weak and complex causal link, or some othetr factor(s) such as common predisposition to schizofrenia and also to cannabis use" (8). Žessi setning lżsir ķ hnotskurn erfišleikunum sem viš er aš fįst ķ rannsóknum sem žessum, ž e aš tengsl milli meints įhęttužįttar annrs vegar og sjśkdóms hins vegar geta stafaš af žrišja žętti (confounding factor), sem bęši hefur įhrif beint į sjśkdóminn, en lķka į įhęttužįttinn. Einnig getur veriš erfitt aš fį nįkvęmar upplżsingar til aš leggja til grundvallar žegar um ólögleg efni er aš ręša, ófullkomna upplżsingagjöf notandans og mismunandi styrkleika efnisins sem reykt er. Allt ašrar ašstęšur eru fyrir hendi žegar um venjuleg lęknislyf er aš ręša, en žį mį gera svokallašar tvķblindar rannsóknir, en annar hópur fęr žį žaš lyf sem um er aš ręša en hinn hópurinn lyfleysu. Hvorki sjśklingurinn eša mešhöndlandi lęknir veit ķ hvorum hópnum viškomandi sjśklingur er, en žaš er skrįš nišur af žrišja ašila og nišurstöšur męlinga śr bįšum hópum eru bornar saman. Augljóst er aš žessi ašferšafręši hentar ekki viš rannsóknir į kannabisreykingafólki.

Žótt ašeins lķtiš brot af žeim sem nota cannabis sé lķklegt til aš žróa meš sér žį alvarlegu gešsjśkdóma, sem hér hafa veriš nefndir, og žótt enn sé margt sé enn į huldu varšandi tengsl žeirra viš neysluna, er vert aš fara fram meš mikilli gįt, vegna žess hve alvarlega sjśkdóma er um aš ręša. Žeir sem einhvern tķma hafa fengiš gešrofseinkenni eša hafa slķka ķ ętt sinni ęttu ekki aš snerta kannabis.

Spurning sem bréfritari bar fram ķ sķšari tölvupósti varšaši įhęttu varšandi kannabisneyslu į mešgöngu. Ķ klķniskum leišbeiningum landlęknisembęttisins um mešgönguvernd, sem byggjast į leišbeiningum NICE (National Institute of Clinical Excellence) frį aprķl 2008 (ašgengilegt į vef embęttisins /lisalib/getfile.aspx?itemid=3607n), segir svo ķ kafla 5.13 um žetta atriši: "Įhrif kannabis į fóstur eru óviss en geta hugsanlega valdiš skaša. Barnshafandi konur ęttu žvķ ekki aš neita kannabisefna". Ķ įšunefndri breskri rįšgjafaskżrslu (8) segir aš lķtill hluti kvenna noti kannabis į mešgöngu, en notkun žess sé tengd lęgri fęšingaržyngd og mögulega minni hįttar fęšingargöllum, en einnig hugsanlega minni hįttar sįllķkamlegum višbrögšum barnanna eftir fęšingu. Žetta sé žekkt mešal kvenna sem reyki į mešgöngu og óvķst aš kannabis sem slķkt valdi frekari skaša fyrir fóstriš en tóbaksreykingarnar.

----------------
Ķ lögum nr. 41/2007 um landlękni er ķ 4. gr. laganna talin upp hlutverk landlęknis. Žaš er m.a. aš hafa eftirlit meš heilbrigšisžjónustu og aš hafa eftirlit meš heilbrigšisstarfsmönnum, en einnig aš fylgjast meš heilbrigši landsmanna. Žį ber landlękni aš sinna kvörtunum almennings vegna heilbrigšisžjónustu. Ķ 7. gr. segir aš landlęknir skuli hafa reglubundiš eftirlit meš žvķ aš heilbrigšisžjónusta sem veitt er hér į landi uppfylli faglegar kröfur og įkvęši heilbrigšislöggjafar į hverjum tķma. Einnig segir aš landlęknir hafi heimild til aš krefja heilbrigšisstarfsmenn, heilbrigšisstofnanir og ašra sem veita heilbrigšisžjónustu um upplżsingar og gögn sem hann telur naušsynlegt til aš sinna eftirlitshlutverki sķnu og er žeim skylt aš verša viš slķkri kröfu.

Žótt ofangreint bréf sé opinbert bréf mį einnig lķta į žaš sem kvörtun vegna heilbrigšisžjónustu og landlękni žvķ skylt aš bregšast viš žvķ. Eins og venja er var leitaš sjónarmišs kvörtunaržola, ž.e. Žórarins Tyrfingssonar. Ekkert skriflegt svar barst frį honum, en ķ sķmtali undirritašs viš hann óskaši hann ekki eftir aš koma sjónarmišum sķnum frekar į framfęri. Žaš er mišur, žvķ ęskilegast vęri aš yfirlęknirinn bregšist sjįlfur viš žeim įsökunum sem fram koma meš rökum, en gagnrżnendur hafa lżst eftir vķsindalegum gögnum fremur en skošunum eingöngu. Vegna žessa og vegna fleiri tölvupósta um svipuš atriši į svipušum tķma hefur dregist aš svara žessu erindi og er bešist velviršingar į žvķ. Undirritašur tekur undir žaš sjónarmiš ķ bréfi žķnu aš fólk eigi rétt į hlutlausum og réttum upplżsingum um heilbrigšisžjónustuna og aš ašgeršir heilbrigšisžjónustunnar séu studdar rökum, en Landlęknisembęttiš hefur lagt įherslu į gagnrżnda lęknisfręši į undanförnum įrum.

Ķ samręmi viš žaš er ķ ofangreindum svörum leitast viš aš vitna til vķsindagreina og opinberra skżrslna um kannabis. Af nógu er aš taka, og aš mörgu leyti eru vķsindagreinar um žetta efni misvķsandi. Reynt var aš skoša efniš meš opnum huga. Undirritašur er menntašur ķ lżšheilsufręšum, en ekki sérstaklega ķ žeim efnum sem hér um ręšir, en vann įrin 2001-2003 viš žį deild Lżšheilsustofnunar Evrópusambandsins, sem fjallar um ólögleg vķmuefni. Einnig var leitaš til Magnśsar Jóhannssonar prófessors varšandi kannabis sem lyf og reynsluna ķ žeim efnum, en žaš sem aš ofan greinir er eingöngu į įbyrgš undirritašs.

Eins og fram kemur eru nokkrar athugasemdir geršar viš žaš sem fram hefur komiš frį SĮĮ. Mikilvęgt er aš umręšunni sé haldiš įfram og aš enginn telji sig hafa höndlaš hinn endanlega sannleika ķ žessum efnum. Žaš er ekki landlęknisembęttisins aš setja lok į žį umręšu heldur fremur aš hvetja til mįlefnalegrar og rökstuddar umręšu.

Ekki įstęša til įminningar eša annarra ķžyngjandi ašgerša af hįlfu Landlęknisembęttisins vegna žess sem aš ofan greinir, en afrit bréfsins veršur sent til Žórarins Tyrfingssonar yfirlęknis og hvatt til mįlefnalegra umręšna.

Viršingarfyllst,

Matthķas Halldórsson
landlęknir



Heimildir:

1. SĮĮ blašiš 2009

2. Joy et al. Marijuana and Medicine. Institute of Medicine. National Academy Press, Washington 1999

3. Nationella riktlinjer för missbruks- och beroandevård. Socialstyrelsen. Stockholm 2007

4. Nutt D. Development of a rational scale to assess the harm of drugs of potential misuse. The Lancet 2007;369:1047-1053

5. Ferguson BM et al. Cannabis use and other illicit drug use: Testing the cannabis gateway hypothesis. Addiction 2006;101:556-569

6. Kandel DB et al. Testing the gateway hopothesis. Addiction 2006;101:470-476

7. Lynskey MT et al. Early Onset Cannabis Use and Progression to other Drug Use in a Sample of Dutch Twins. Behaviour genetics 2006;36:195-199

8. Advisory Council on the Misuse of Drugs. Cannabis: Classification and Public Health. London: Home Office 2008

9. The USA shifts away from the ,,war on drugs". Lancet 2009;373:1237

10. Time Magazine 26 aprķl 2009

11. Understanding drug abuse and addiction. INFOFACTS, National Institutes of Health – US Department of Health and Human Services. Jśnķ 2008

12. Ritstjórnargrein, Providence Journal, 26. mars 2004

13. Murray Thompson W et al. Cannabis smoking and periodontal disease among young adults. JAMA 2008;299(5):525-531

14. In Brief. BMJ 2008;337:A1801

15. Moore THS, Zammit S, Lingford-Hughes A et al., Cannabis use and risk of psychotic or affective mental health outcomes: a systematic review, Lancet 2007;370:319–328

16. Dyer O. UK tightens rules on cannabis despite advice not to do so. BMJ 2008;336:1095

17. Annual report: The state of the drugs problem in Europe. EMCDDA, Lisbon, 2008




http://landlaeknir.is/Pages/1460

Žaš eru nokkrar śtskķringarmyndir ķ greininni fyrir žį sem vilja sjį.





Žaš er allavega oršiš ljóst aš fordómar, sem aušvita er fįfręši, er aš verša ķ minnihluta hjį lęknum loksins, og bara fķfl oršiš sem segja orš gegn rannsóknum, eins og sį sem talaš er mikiš um ķ žessu bréfi.









Kęr kvešja,
Ofvirkur.


#2 Toffi

Toffi

    Rithęfur

  • Notendur
  • PipPipPip
  • 4,571 posts
  • Stašsetning:Reykjavķk

Posted 06 July 2009 - 23:48

Ekki er Mattķas aš lofa efniš. En ljóst er aš ef ég fengi krabbamein og fęri ķ mešferš žį myndi ég taka séns į žvķ aš rękta mķn eigin lyf ef rķkiš skaffar žau ekki.
Meš kvešju Toffi
Žvķ er ekki enn fariš aš selja fęreyingum rafmagn ķ gegnum sęstreng. Ekki žarf nżja virkjun til žess aš sinna žeirra orkužörf. Viš fįum gjaldeyri og fęreyingar fį hreina raforku.
Mķn lausn er ķ geingdarlausri fjįrfestingu ķ nżjum śtflutningsgreinum. Allt annaš į aš sitja į hakanum.
Ennig žarf aš skipta śt bķlaflotanum ķ įföngum ķ bķla sem nota innlenda orku. T.d. žessa
Ariel Atom




0 user(s) are reading this topic

0 members, 0 guests, 0 anonymous users